Iz Prepiha: Kadri v zdravstvu

»Družincev« dovolj, škripa pri pediatrih in zobozdravnikih

Zdravstveni dom Postojna se za zdaj uspešno izogiba večjim kadrovskim težavam, ki pestijo številne zdravstvene domove po Sloveniji. Kot poudarja nova direktorica Ana Marinčič Boštjančič, je to predvsem rezultat dolgoročne in premišljene kadrovske politike. 

Po upokojitvi zdravnice družinske medicine z nadpovprečnim številom opredeljenih pacientov je delo v ambulanti prevzela specializantka družinske medicine, ki bo specializacijo zaključila predvidoma v prihodnjem letu. Do njene polne zaposlitve bosta kontinuiteto dela zagotavljala še dva družinska zdravnika. »Z dobro organizacijo smo uspeli urediti opredelitve pri novih zdravnikih brez večjih težav,« je zadovoljna direktorica ZD Ana Marinčič Boštjančič.

Po njenem prevzemu direktorske funkcije so uspešno izpeljali tudi reorganizacijo. Večino dela v njeni nekdanji ambulanti je prevzela specialistka družinske medicine, sama pa ostaja v ambulanti prisotna dvakrat tedensko.

Pacienti lahko izbirajo še med tremi družinskimi zdravniki, med dvema v družinskih ambulantah in enim v šolskem dispanzerju. »Naš cilj je, da nihče v Postojni in Pivki ne ostane brez osebnega zdravnika, in zdaj to še lahko zagotavljamo,« poudarja direktorica. Kljub temu bi zdravnike, ki vsi presegajo normative, razbremenila dodatna okrepitev v družinski medicini.

V otroškem dispanzerju je v juniju začela delati nova specialistka pediatrije, vendar bi potrebovali še enega pediatra. Ta bi po besedah direktorice omogočil delovanje otroškega dispanzerja v Pivki, razbremenil dve pediatrinji in okrepil delo razvojne ambulante v Centru za zgodnjo obravnavo otrok. »Zelo se trudimo, a pediatrov za delo na primarni ravni primanjkuje po vsej državi,« opozarja.

V Centru so letos sicer pridobili specialistko klinične psihologije, dve psihologinji pa opravljata specializacijo. »Ker smo v naši regiji ena redkih, ki sploh imamo klinično psihologinjo, je povpraševanje po obravnavah zelo veliko tudi od drugod.« 

Premalo zobozdravnikov

K pomanjkanju zobozdravnikov po vsej državi po mnenju direktorice pomembno prispevajo zastareli glavarinski in točkovni normativi ter zahteve ZZZS, ki ne sledijo razmeram v praksi in pričakovanjem mlajših zobozdravnikov.

V ZD Postojna sicer izvajajo le 1,5 koncesijskega programa za odrasle, dodatne tri programe  zagotavljajo zasebni koncesionarji v Postojni. Velik pritisk v ambulantah pa dokazuje, da razpoložljivi programi ne zadostujejo potrebam. Pomanjkanje zobozdravnikov skušajo omiliti z iskanjem kadrov zunaj regije, dobrimi delovnimi pogoji, s strokovnim izobraževanjem in z organizacijsko podporo. Pri zagotavljanju nemotenega dela si pomagajo tudi s pogodbenimi izvajalci. Za letos načrtujejo odprtje samoplačniške zobozdravstvene ambulante in širitev programa za odrasle. Čeprav so čakalne dobe za protetične storitve še vedno predolge, so jih z reorganizacijo v zadnjem letu skrajšali kar za 300 dni.

Poleti je na udaru predvsem urgenca

Dopuste zaposlenih in nadomeščanja usklajujejo vnaprej, da so vse ambulante ustrezno pokrite, pacienti pa obravnavani strokovno in pravočasno. Vse spremembe sproti objavljajo na spletni strani zavoda, telefonskih odzivnikih in vratih ambulant. 

V Postojni je več dogajanja, več turistov in bistveno več prometa na avtocesti, zato vsako poletje beležijo več obiskov ambulante nujne medicinske pomoči (NMP), pravi Ana Marinčič Boštjančič. Zaradi povečanega prometa in del na avtocesti je v zadnjih mesecih tudi več prometnih nesreč, pri katerih pogosto posredujejo njihove ekipe. Tudi med številnimi obiskovalci Postojnske jame se občasno pojavijo nujni zdravstveni primeri. »Poseben izziv so intervencije v sami jami,« navaja direktorica. 

Poleg večjega števila poškodb poleti pogosteje obravnavajo pike in ugrize žuželk ter s tem povezane zaplete. Zaradi velikih temperaturnih razlik in zadrževanja v klimatiziranih prostorih so neredke tudi bolezni dihal, vnetja ušes in oči, občasno še prebavne težave.  V obdobjih hude vročine se pogosto poslabša zdravstveno stanje kroničnih bolnikov, zlasti starejših. Zato jih direktorica poziva k odgovornemu ravnanju in k izogibanju okoliščinam, ki lahko ogrozijo njihovo zdravje.