Zavetišče za zapuščene živali

Od  1. 1. 2022 dalje izvaja javno službo zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali na območju občine Postojna Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana, Gmajnice 30, 1000 Ljubljana, http://zavetisce-ljubljana.si/ 

Ob najdbi zapuščene živali na območju občine Postojna pokličite Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana na telefonsko številko 01 256 02 79 ali jih obvestite po e - pošti na naslov info@zavetisce-ljubljana.si .

Potek telefonskega pogovora je sledeč:
pokličite 01 256 02 79, po klicu se vključi avtomatski snemalnik pogovora, nato pa pritisnite:

2 – za nujne klice.

 

Za nujne klice se štejejo prijave izgubljenih živali, prijave najdenih živali, prijave nevarnih živali, ki ogrožajo okolico, klici uradnih oseb.

Najprej preverite ali je žival res zapuščena, ali ni morda skrbnik živali v bližini. Preverite stanje živali tako, da ne ogrožate lastne varnosti in o morebitnih poškodbah ali bolezni takoj obvestite zavetišče. Zavetišče takoj obvestite tudi v primeru, če žival ogroža okolico (je nevarna ali je na avtocesti). Če je zapuščena žival na zasebnem zemljišču, obvestite lastnika (kateri obvesti zavetišče in dovoli ulov) oziroma uradnega veterinarja na 112.

Če žival ni bolna ali poškodovana in ne ogroža okolja se ji približajte le tako, da zagotovite lastno varnost ter preverite ali je na ovratnici (če jo ima) morebiti kontakt skrbnika. Če je skrbnik znan oziroma ga je mogoče ugotoviti, se ga obvesti o najdbi živali in se žival vrne. Če lastnika ni mogoče ugotoviti ali ga obvestiti oziroma ne sodeluje, žival odpeljite v zavetišče oziroma obvestite zavetišče. Če se živali ne morete približati, poskusite preprečiti pobeg oziroma omejiti gibanje s priprtjem v primeren ograjen prostor in obvestite zavetišče. Pridržanje živali oziroma spremljanje gibanja je nujno za uspešen ulov.

Hišno žival, ki ste jo našli zapuščeno, lahko po predhodnem dogovoru z zavetiščem sami pripeljete tako, da ne ogrožate lastne varnosti oziroma varnosti najdene živali. V primeru, da najdene hišne živali ne morete pripeljati pokličite: 01/256 02 79.

Imetnik zavetišča mora poskrbeti za namestitev zapuščene živali v roku 24 ur, za bolno ali poškodovano žival oziroma če žival ogroža okolico pa je predpisan odzivni čas 4 ure, kar določa 11. člen Pravilnika o pogojih zavetišča za zapuščene živali (Ur.l.RS št.45/2000).

Podrobni napotki so objavljeni na spletni strani zavetišča: https://www.zavetisce-ljubljana.si/najdene-zivali/kaj-storiti-ce-najdemo-zapusceno-zival

Ob sprejemu zapuščene hišne živali najditelj izpolni sprejemni dokument zapuščene živali. Identiteto izkazuje z osebnim dokumentom, resničnost podatkov pa potrdi z lastnoročnim podpisom.

Vse sprejete zapuščene živali se evidentira, oskrbi in vrača znanemu oskrbniku oziroma namesti po protokolih Zavetišča in v skladu z veljavnimi predpisi.

Pogrešate žival? Pokličite zavetišče! Podrobni napotki so objavljeni na spletni strani zavetišča

V nadaljevanju so predstavljene vsebine glede zgodovine zavetišča in gradnje najsodobnejšega zavetišča v Sloveniji, kjer je za živali zelo dobro poskrbljeno.

Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je bilo kot prvo v Sloveniji ustanovljeno na svetovni dan živali - 4. oktobra 2002. Ustanovila ga je Mestna občina Ljubljana za lastne potrebe oskrbe zapuščenih hišnih živali predvsem psov in mačk. Mesto Ljubljana je kmalu za tem z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Živalski vrt dalo zavetišče v upravljanje javnemu zavodu Živalski vrt.

Čeprav v neprimerljivo skromnejših pogojih kot danes, je Zavetišče Ljubljana vsako leto sprejelo in oskrbelo več kot 2.000 zapuščenih živali, kar je četrtina vseh zapuščenih živali v Sloveniji. V devetnajstih letih so jih oskrbeli že več kot 37.000.

Zakaj novo Zavetišče?

Leta 2002 preurejeni in kasneje večkrat adaptirani prostori niso izpolnjevali zahtev sodobnih standardov. Predvsem pa je primanjkovalo kapacitet za številne zapuščene mačke, predvsem mačje mladiče, saj je ob ustanovitvi kazalo, da so glavni problem zapuščenih psi, danes pa so največji izziv zapuščene ali prosto živeče mačke.

O gradnji:

Konec leta 2010 se je pričela priprava prve ideje novega zavetišča. Ideja o novem zavetišču je bila sprejeta in pod vodstvom podžupana Ljubljane prof. Koželja so pristopili k pripravi programskega projekta, ki je bil javnosti prvič predstavljen ob desetletnici ustanovitve zavetišča - na dan živali 4. 10. 2012.

Gradnja zavetišča je potekala v dveh (2) gradbenih fazah:

1. FAZA: izvedena je bila izgradnja objekta za pse, nova uprava, skladišča in servisni objekt s čistilno napravo.
2. FAZA: Po selitvi vseh živali iz starega zavetišča v objekt za pse , se je v drugi fazi pristopilo k rušenju stare stavbe za nastanitev živali. Sledila je izgradnja objekta (A) – sprejemno-veterinarske ambulante. Po izgradnji objekta (A) se je porušila stara upravna stavba, nato je sledila izgradnja objekta za mačke (C). Po izgradnji objektov v drugi fazi, se je izvedla preostala zunanja ureditev. Fazi sta si sledili brez vmesnih prekinitev gradnje.

Nekdanja površina objektov v uporabi je bila okrog 1.100 m2, Zavetišče pa je do nedavnega uporabljalo tretjino razpoložljivega zemljišča. Na drugem delu so namreč stali propadajoči objekti nekdanje farme, ki so bili porušeni. S tem je zavetišče pridobilo več kot 15.000 m2 površin za gradnjo novega zavetišča.  Skupna površina novih objektov znaša 3.500m2.

Nove kapacitete:

Nove kapacitete Zavetišča Ljubljana so 47 bivalnih prostorov z možnostjo namestitve 144 psov. Zavetišče razpolaga še s šestimi bivalnih prostorov za pse v sprejemni ambulanti in še 6 bivalnimi prostori v izolatoriju. Nove kapacitete zavetišča za pse so tako kar 80% več, kot doslej. Doslej so kapacitete namreč omogočale namestitev največ do 80 psov sočasno.

Tudi kapacitete mačk so se bistveno povečale, saj so nekdanjih 46 nadomestili s 60 dvojnimi bivalnimi prostori. Ob tem so zagotovljena še mesta v sprejemni ambulanti in v izolatoriju. Nove kapacitete za mačke omogočajo namestitev 120 odraslih mačk, v primeru legel (mladičev), pa do 300 zapuščenih mačk.

Novi objekti so zasnovani sektorsko, kar omogoča veliko fleksibilnost zaradi sezonskih nihanj v številu in strukturi živali, kot tudi preprečevanje širjenja kužnih bolezni, saj lahko začasno zaprejo le sektor, kjer bolezen izbruhne in ne celotno zavetišče.

 

Vabimo vas, da si ogledate koristne videoposnetke in predstavitvene filme na naslednjih povezavah:

 -          Prostoživeče mačke

-          Najdene živali

-          Pogrešane živali

-          Posvojitev živali