Krivda preživelega COVID-19: simptom, o katerem ne govorimo

Naše izkušnje z epidemijo COVID-19 se lahko zelo razlikujejo. Življenje nekaterih teče z le majhnimi spremembami dalje. Drugim se je življenje postavilo na glavo. Veliko nas je ob delo. Lahko smo izgubili bližnje ali bili zanje v skrbeh. Nekateri smo zboleli in preživeli. Okužba se kaže na različne načine, bodisi s hujšim potekom, bodisi z blago simptomatiko ali brez nje.

Kaj pa doživljanje, ko postanete prenašalec virusa? Da gostite virus, ki je povezan s poldrugim milijonom smrti in drugimi hudimi posledicami, vam lahko, poleg strahu, tesnobe in panike, vzbudi tudi globok občutek krivde. Pojav krivde preživelega ali sindroma preživelega običajno poznamo iz primerov travmatskih dogodkov, kot so velike nesreče in teroristični napadi. Gre za iracionalni občutek krivde, ker ste preživeli, ko drugi niso. V primeru epidemije COVID-19 se pojavlja specifična oblika, ko se lahko obremenjujete tudi s tem, da ste virus prenašali. Hudo vam je lahko predvsem, če okužite človeka, ki ima težek potek ali zaradi virusa celo ne preživi. Preobremenjujete se lahko tudi z ugibanji, ali ste koga okužili. Krivdo vam morda vzbuja misel, da ste doprinesli k epidemiji, ki povzroča veliko družbeno škodo in na številne načine prizadene milijone. Obsojate se lahko, ker se niste popolnoma držali ukrepov.

Če so občutki krivde tako intenzivni, da ogrožajo vaše zdravje ali delovanje, se jim je koristno posvetiti!

• Zelo lahko pomaga, če se povežete z drugimi, ki prebolevajo virus. Na spletu najdete veliko osebnih zgodb, na družbenih omrežjih pa podporne skupine, v katere se lahko vključite.
• Dobro je, če se o svojih občutkih pogovorite z zaupno osebo. Med epidemijo so vam na razpolago spletne klepetalnice in zaupni telefoni.
• Pomagali vam bodo tudi strokovnjaki; obrnete se lahko na zdravnika, psihiatra, svetovalca ali psihoterapevta.